Prva pomoč ni nekaj zapletenega. Sestavljena je iz enostavnih postopkov in pripomočkov in traja vse do prihoda strokovnjakov. S postopki prve pomoči nikakor ne smemo odlašati, saj se z vsako sekundo, ko ne naredimo nič, zmanjša verjetnost preživetja poškodovanca ali nenadno obolelega. V takih trenutkih se moramo obnašati tako, kot da je človek pred nami naš svojec in bi zanj naredili vse, da mu rešimo življenje.
11. september je svetovni dan prve pomoči, torej je zdaj primeren čas za osvežitev znanja o temeljnih postopkih oživljanja. Dokazano je, da se veščine, ki jih pridobimo na tečajih prve pomoči, izgubijo v treh do šestih mesecih. Ravno zato je potrebno redno osveževanje že naučenega. S tem se boste izognili nelagodju in strahu, ki ga občuti vsakdo, ko je postavljen pred dejstvo, da bo moral nuditi prvo pomoč na kraju dogodka še pred prihodom reševalcev.
Temeljni postopki oživljanja
Temeljni postopki oživljanja, ki bi jih moral znati nuditi vsak laik, so: hitro ugotavljanje stanj, ki lahko vodijo v nenadno srčno smrt, klic na številko 112, masaža srca in umetno dihanje, uporaba avtomatičnega zunanjega defibrilatorja in ukrepanje pri zapori dihalne poti s tujkom. Oživljamo človeka, ki ni pri zavesti, ne diha oz. ne diha normalno in se ne premika.
Deset pravil temeljnih postopkov oživljanja pri odraslih:
1. pravilo: Najprej poskrbite za lastno varnost in za varnost prizadetega.
2. pravilo: Ocenite odzivnost oz. stanje zavesti tako, da prizadetega nalahno stresete za ramena in glasno vprašate: »Ali ste v redu?«
3. pravilo: Če se prizadeti premakne ali odgovori, ga pustite v obstoječem položaju, razen v primeru, da mu grozi nevarnost iz okolice. V rednih kratkih časovnih intervalih preverjajte njegovo stanje in pokličite pomoč, če je treba.
4. pravilo: Če se prizadeti ne odziva, glasno zavpijte »Na pomoč!«. Obrnite ga na hrbet in sprostite dihalno pot tako, da položite eno roko na njegovo čelo in nežno zvrnete glavo nazaj, z dvema prstoma druge roke pa dvignete brado, vendar opisani manever uporabite le v primeru, če ni suma na poškodbo vratne hrbtenice. Če obstaja sum na poškodbo vratne hrbtenice, to je recimo v primeru prometne nesreče, padca z višine, poškodbe glave, uporabite za sprostitev dihalne poti prilagojeni trojni manever. Izvedete ga tako, da se postavite za poškodovančevo glavo in se s komolci uprete ob podlago. Dlani položite na lica prizadetemu, s prsti pa primite spodnjo čeljust ob ušesih na obeh straneh. Nato dvignite spodnjo čeljust naprej in navzgor.
5. pravilo: Ko je dihalna pot prosta, morate ugotoviti, ali žrtev diha. Opazujte gibanje prsnega koša, poslušajte dihalne šume ter poskušajte na svojem licu občutiti izdihani zrak prizadetega. Za ugotavljanje, ali prizadeti diha, ne porabite več kot 10 sekund časa. Kadar niste prepričani, ali prizadeti diha normalno, ravnajte tako, kakor da ne diha.
6. pravilo: Kadar ugotovite normalno dihanje, prizadetega namestite v položaj za nezavestnega (slike na sosednji strani zgoraj) ter pošljite nekoga po pomoč ali pokličite 112. V kratkih časovnih intervalih preverjajte, ali je dihanje še normalno.
7. pravilo: V primeru, da prizadeti ne diha normalno oz. ne diha, je treba nemudoma poslati nekoga od ostalih prisotnih po pomoč in po avtomatski zunanji defibrilator. Če ste sami, pokličite 112. Prizadetega lahko zapustite le v primeru, če ni nobene druge možnosti. Takoj pričnite izvajati zunanjo masažo srca. Tu je vsaka sekunda resnično življenjskega pomena. Pokleknite ob prizadetega. Položite peto dlani na sredino prsnega koša na spodnjo polovico prsnice. Peta druge dlani naj bo na roki, ki je že na prsnici. Prekrižajte prste obeh rok in bodite pozorni na to, da pritiskate le na prsnico, in ne na zgornji del trebuha ali rebra. S telesom se postavite nad prsni koš prizadetega in z iztegnjenimi rokami v komolcih stisnite prsni koš za 5−6 cm. Po vsakem stisu popustite pritisk na prsni koš, da se le-ta dvigne, vaše roke pa naj bodo ves čas v stiku s prsnico. Masažo srca izvajajte s frekvenco 100 stisov na minuto.
8. pravilo: Ob zunanji masaži srca pričnite izvajati umetno dihanje. Po 30 stisih prsnega koša sprostite dihalno pot tako, da prizadetemu zvrnete glavo ter dvignete brado. Zaprite mu nosnici s palcem in kazalcem roke, ki jo imate položeno na njegovo čelo. Prizadetemu odprite usta, vdihnite in zatesnite njegova usta s svojimi. Vpihujte 1 sekundo in opazujte, če je vpih učinkovit oz. če se prsni koš dviguje. Po dveh učinkovitih vpihih zopet takoj pričnite z masažo srca in 30-krat stisnite prsni koš. Nadaljujte z masažo srca in umetnim dihanjem tako, da bosta v razmerju 30 stisov prsnega koša : 2 vpiha. Oživljanja nikakor ne prekinjajte, razen v primeru, če bi prizadeti nenadoma pričel normalno dihati ali se premikati.
9. pravilo: Kadar se ob vašem prvem vpihu prsni koš ne dvigne, ponovno preverite, če je dihalna pot prosta. To storite tako, da prizadetemu odprete usta in pogledate, če je v njih morda tujek, ki zapira dihalno pot, oz. ali je glava dovolj vzvrnjena in brada dvignjena.
10. pravilo: Oživljanje je psihično in fizično izredno naporno, tako da se ob več prisotnih priporoča, da se po 2 minutah izvajanja temeljnih postopkov oživljanja izvede zamenjava. Izredno pomembno pa je, da se le-ta načrtuje že vnaprej in je prekinitev izvajanja oživljanja čim krajša. Oživljanja ne smete nikoli prekinjati, vse dokler ne prispe strokovna pomoč. Prekinete ga lahko v primeru, če prizadeti prične kazati znake življenja ali ste popolnoma izčrpani.
Uporaba defibrilatorja
V sklop temeljnih postopkov oživljanja spada tudi uporaba zunanjega avtomatičnega defibrilatorja, ki omogoča defibrilacijo še pred prihodom strokovnjakov. Danes so nameščeni na veliko javnih mestih, kot so npr. letališča, pisarne, trgovski centri. So učinkoviti in varni za uporabo. Pri njihovi uporabi se držite naslednjih pravil:
Zapora dihalne poti s tujkom
Med temeljne postopke oživljanja spada tudi pravilno ravnanje v primeru zapore dihalne poti s tujkom, kar je sicer redek, vendar možen vzrok nenadne smrti.
Najprej ocenite resnost stanja. Ocenite, ali gre za hudo zaporo dihalne poti, v tem primeru bo kašelj neučinkovit. Žrtev je lahko v tem primeru nezavestna − takrat takoj pričnite z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja.
Vsako leto se v povprečju 100 ljudi zaduši s kemičnim svinčnikom.
Če je žrtev pri zavesti, najprej izvedite 5 udarcev po hrbtu, nato pa 5 stisov trebuha (t. i. Heimlichov prijem). Stise trebuha izvedete tako, da se postavite za hrbet prizadetega, ga nekoliko nagnete naprej ter ga objamete okrog pasu. Eno dlan stisnite v pest, jo objemite z drugo roko in ju dajte na trebuh v predel med žličko in popkom. Izvedite sunkovit sunek, pri katerem potisnete trebuh prizadetega navzgor in navznoter proti sebi. Heimlichovega manevra ne izvajajte pri nosečnicah.
Kadar gre za blažjo zaporo dihalne poti, bo kašelj navadno učinkovit. V tem primeru spodbujajte kašelj in preverjajte, ali je leta še učinkovit, vse dokler ni zapora popolnoma razrešena.
Nudenje prve pomoči je naša dolžnost, ki jo nalaga določba v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: »Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.«